Narečne besede Vipavske doline: med rabo in pozabo

Inštitut za mladinsko politiko je 4. novembra 2026 v Rustjevi hiši kruha v Ajdovščini pripravil zaključni dogodek projekta Zgodbe naše zemlje – razglednice preteklosti. Pogovorni večer je bil namenjen predstavitvi projekta, rezultatov raziskovanja in dela mladih, ki so v sodelovanju z mentorji in domačini zbirali ter raziskovali narečne besede Vipavske doline.

Ali veste, kaj pomenijo besede fjrtog, tokvin, žlafadwor, tont, žrnada, škržežwbka in štnjak? Kaj pa trščak, sjrk, kuocl, pičnik malen in tršen kruh? Prav takšni izrazi so bili izhodišče za pogovor o narečju kot pomembnem delu lokalne kulturne dediščine.

Narečne besede namreč niso le spomin na naše prednike in njihov način govora. V sebi nosijo zgodbe o vsakdanjem življenju na podeželju, delu na kmetiji, vlogah žensk in moških, starejših in otrok, medsebojnih odnosih ter tradicionalnih znanjih in vrednotah. Pripovedujejo tudi o domačih obrteh, tradicionalnih veščinah ter razvoju gospodarskih dejavnosti, kot sta pekarstvo in mlinarstvo. Njihovo raziskovanje nam omogoča boljše razumevanje lokalne preteklosti in odpira vprašanja o ohranjanju dediščine v sodobnem času.

Večer je povezovala Jasna Fakin Bajec, etnologinja in zgodovinarka, raziskovalka na ZRC SAZU ter predavateljica na Univerzi v Novi Gorici. Po uvodni predstavitvi projekta Zgodbe naše zemlje – razglednice preteklosti, njegovih ciljev in rezultatov je sledil pogovor o narečnih besedah, njihovem pomenu in zgodbah, ki jih ohranjajo. Skupaj z lokalnim zgodovinarjem Jožetom Krečičem sta z vprašanji in vključevanjem obiskovalcev spodbudila obujanje spominov ter deljenje lastnih zgodb in poznavanja narečnih besed.

Jože Krečič je predstavil tudi zgodovino mlinarstva na Ajdovskem ter spregovoril o tem, kako so nekoč pekli kruh. Skozi zgodovinske zanimivosti je obiskovalcem približal nekdanje načine dela ter tradicijo mlinarstva in pekarstva v lokalnem okolju.

Projekt Zgodbe naše zemlje – razglednice preteklosti je mladim omogočil, da so v pogovorih s starejšimi generacijami odkrivali pozabljene besede, lokalne posebnosti in znanja, ki se prenašajo iz roda v rod. S tem so krepili medgeneracijsko sodelovanje, spoznavali kulturno dediščino svojega okolja in prispevali k njenemu ohranjanju.

Zbrane besede in zgodbe so dobile tudi ustvarjalno podobo v obliki razglednic, ki povezujejo narečno izrazje, pomen ohranjanja tal, vloge moških in žensk, spomine in vizualno pripovedovanje. Tako projekt ne ohranja zgolj besed, temveč tudi zgodbe ljudi in prostora, iz katerega izhajajo.

Ob zaključku dogodka je sledila podelitev daril avtorjem razglednic, večer pa se je nadaljeval v druženju in izmenjavi vtisov. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, kar je pokazalo zanimanje za lokalno narečje, kulturno dediščino in zgodbe domačega okolja.

Dogodek je ponudil priložnost za predstavitev opravljenega dela, izmenjavo znanja in spominov ter razmislek o tem, kako lahko mladi s svojim raziskovanjem prispevajo k ohranjanju lokalne identitete. Narečne besede so namreč več kot le izrazi iz preteklosti – so del naše skupne dediščine, ki jo je vredno poznati, ohranjati in prenašati na prihodnje generacije.

Projekt sofinancira Evropska unija: Glasovi podeželja 2030. Vključevanje mladih evropskih podeželskih državljanov v pristop k varstvu tal, ki upošteva enakost spolov (NDICI IZZIV/2023/452-803) in Društvo Šolski ekovrtovi, ki je del konzorcija pod vodstvom Hungarian Baptist Aid, ki mu je Evropska unija dodelila nepovratna sredstva s pogodbo NDICI CHALLENGE/2023/452-803 za izvajanje projekta >RV 2030<.

Next
Next

Inštitut za mladinsko politiko podelil certifikate Mladim prijazna občina